Od 7. oktobra 2023 se uporablja nov Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (v nadaljevanju Pravilnik), ki prinaša precej novosti pri ugotavljanju upravičenosti za izplačilo nadomestila plače začasno odsotnega zaposlenega po 137. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) izplača delodajalcu ali na njegovo zahtevo neposredno delavcu.
V skladu z 2. členom Pravilnika nadomestilo plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja Zavod na podlagi verodostojne dokumentacije za izplačilo refundacije – zahtevka in prilog, kot sledi:
- od prvega delovnega dne začasne zadržanosti od dela zaradi:
- presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, če predloži zahtevku predloži bolniški list;
- zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, posledic dajanja krvi, če zahtevku predloži potrdilo o prostovoljnem darovanju krvi, ki ga izstavi izvajalec, ki opravlja dejavnost jemanja krvi;
- nege ožjega družinskega člana, sobivanja, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, če zahtevku predloži potrdilo zdravstvenega zavoda ali zdravilišča o sobivanju;
- zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale v okoliščinah iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ);
- od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu; 3. od 21. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, razen:
- ko je bilo za posamezno zadržanost od dela do 20 delovnih dni (prej 30 delovnih dni) zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo plače v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 80 delovnih dni (prej 120 dni);
- če gre za dve ali več zaporednih zadržanosti od dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 20 delovnih dni (prej 30 delovnih dni) in je v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo zadržanostjo manj kot deset delovnih dni t.i. recidiv.
Delodajalec pripravi zahtevek za refundacijo za vsak mesec posebej v skladu s 6. členom Pravilnika, ki zajema:
- dejanski obračun po obrazcu “Zahtevek za refundacijo – dejanski obračun”, ki je v Prilogi 1 k navedenem Pravilniku;
- fiksni obračun po obrazcu “Zahtevek za refundacijo- fiksni obračun”, ki je v Prilogi 2 ter;
- potrdila delodajalca, v skladu s 7. členom Pravilnika, kot so navedena v Prilogi 3.
Delodajalec, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije, vloži zahtevek za refundacijo z obračunskimi dokumenti v elektronski obliki prek sistema SPOT pod zavihkom Refundacija nadomestila plače, odgovorna oseba delodajalca pa pravilnost podatkov potrdi z elektronskim podpisom. Pri tem velja spomniti, da si mora delodajalec pred vložitvijo zahtevka za refundacijo predhodno urediti pooblastilo za predložitev zahtevkov preko Sistema SPOT in sicer za vsako vrsto storitev posebej.
Več info na klik
vir: SPIRIT, Podjetniški portal