Zimski regres: nov obvezni prejemek za vse zaposlene

Z novim Zakonom o pravici do zimskega regresa (ZPZR) je uvedena nova delovnopravna pravica – zimski regres, ki pripada vsem delavcem in funkcionarjem v zasebnem in javnem sektorju.

Višina in izplačilo

  • Višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače (za leto 2025: 638,86 EUR).
  • Izplačan mora biti v denarni obliki in najpozneje 18 dni po izplačilu plače za november (običajno do 18. decembra).
  • V primeru nelikvidnosti ali posebnih pogojev za leto 2025 je mogoče izplačilo izjemoma zamakniti do 31. 3. 2026.

Upravičenci

  • Pravica pripada vsem delavcem, ne glede na trajanje zaposlitve v letu ali razlog prenehanja delovnega razmerja.
  • Delavcem, zaposlenim del leta, pripada sorazmerni del.
  • Pri zaposlitvi s krajšim delovnim časom se regres izplača sorazmerno, razen v posebnih primerih (67. in 67.b člen ZDR-1), ko pripada celotni regres.

Davčna obravnava in prispevki

  • Zimski regres je neobdavčen in brez prispevkov do višine polovice minimalne plače.
  • Za izplačila nad tem zneskom veljajo pravila, podobna izplačilom za poslovno uspešnost, vključno z letnim 100-odstotnim limitom povprečne plače.
  • Za leto 2025 velja dodatna davčna izjema: zakonsko določena minimalna višina zimskega regresa ne vpliva na letni davčni limit.

Dodatna pojasnila

  • Zimski regres se izplača ne glede na predhodno izplačane božičnice ali nagrade.
  • Pravica ne velja za samozaposlene, kmete ali druge osebe, ki delajo na podlagah, ki niso delovno razmerje.
  • Sorazmerni delež izplača vsak delodajalec posebej, če je bil delavec zaposlen pri več delodajalcih.

Več info na: klik

 

🔍 Kaj to pomeni za javni sektor in notranjo revizijo?

• Nova zakonska pravica do zimskega regresa zahteva uskladitev internih aktov, pravilne obračune ter pravočasno izplačevanje.
• Spremenjena pravila za normirane odhodke vplivajo na zunanje izvajalce in pogodbenike, zato bo ključno okrepiti nadzor in preverjanje skladnosti.
• Organizacije bodo morale posodobiti procese, evidenco ter kontrolne mehanizme – notranja revizija pa bo imela pomembno vlogo pri presoji pripravljenosti in zakonitosti izvajanja novih določb.

⚠️ Ključna tveganja: nepravilni obračuni, zastareli interni akti, šibke kontrole pri sodelovanju z normiranci, tveganja davčne neskladnosti.

💡 Priporočilo: ZPZR naj bo vključen v Revizijski načrt (notranja revizija) za leto 2025 – kot področje skladnosti, obvladovanja tveganj in svetovanja vodstvu.