Objave

Upravljanje tveganj v javnem sektorju in revizija

Posted on by Metka Ločičnik

Prepoznavanje in obvladovanje tveganj v javnem sektorju: vloga notranje revizije

V sodobnem upravljanju javnih institucij tveganja niso več nekaj, na kar se organizacije odzivajo zgolj ob nastanku težav. Nasprotno – tveganja je treba sistematično prepoznavati, analizirati in obvladovati, saj neposredno vplivajo na zakonitost, učinkovitost in uspešnost izvajanja javnih nalog.

Javni sektor se sooča s številnimi specifičnimi tveganji, med katerimi so:

  • skladnost s predpisi in zakonodajo,

  • finančna in proračunska tveganja,

  • operativna tveganja pri izvajanju javnih storitev,

  • informacijska in kibernetska tveganja.

Zaradi omejenih virov in visoke stopnje odgovornosti do javnosti je učinkovit sistem upravljanja tveganj ključnega pomena.

Vloga notranje revizije pri upravljanju tveganj

Notranja revizija ima pri tem pomembno in večplastno vlogo. S svojo neodvisnostjo in objektivnostjo pomaga vodstvu pri razumevanju tveganj ter pri izboljševanju notranjih kontrol.

Notranja revizija:

  • pravočasno zaznava ključna tveganja (finančna, operativna, informacijska in skladnostna),

  • ocenjuje ustreznost notranjih kontrolnih mehanizmov,

  • podaja priporočila za izboljšave, ki temeljijo na dobrih praksah in strokovnih standardih,

  • prispeva k večji preglednosti in zaupanju javnosti.

Proaktiven pristop k obvladovanju tveganj

Notranji revizorji tveganj ne ocenjujejo zgolj na podlagi preteklih dogodkov, temveč z razumevanjem procesov, ciljev in strateških usmeritev organizacije. Tak pristop omogoča prehod od reaktivnega k proaktivnemu upravljanju tveganj.

S tem notranja revizija prispeva k:

  • zgodnjemu zaznavanju sistemskih pomanjkljivosti,

  • izboljšanju notranjih kontrol,

  • večji zanesljivosti informacij za odločanje,

  • večji odpornosti organizacije na zunanje in notranje spremembe.

Sklep

Vloga notranje revizije danes presega zgolj nadzorno funkcijo. Postaja sestavni del strateškega upravljanja tveganj, ki javnim institucijam pomaga dosegati cilje zakonito, učinkovito in pregledno. Takšen pristop krepi odgovorno upravljanje in dolgoročno prispeva k zaupanju javnosti v delovanje javnega sektorja.