Objave

Vlada uvaja osrednji nabavni organ za javno naročanje zdravil v lekarnah

Posted on by Metka Ločičnik

Vlada uvaja osrednji nabavni organ za javno naročanje zdravil v lekarnah

Vlada RS je sprejela ključno odločitev o vzpostavitvi osrednjega nabavnega organa za zdravila, ki bo deloval pod okriljem Urada za investicije v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje. S tem strateškim korakom se nacionalna ureditev področja lekarniške dejavnosti dokončno usklajuje z evropskim pravnim redom. Država s tem hkrati odpravlja večletna opozorila in formalne opomine Evropske komisije glede dosedanjih praks nabave zdravil v javnih lekarnah.

Ključni poudarki in časovnica prehoda

Uvajanje sistemskih sprememb bo potekalo postopoma, kar bo vsem deležnikom omogočilo stabilen prehod na nov model delovanja. Časovni mejniki so zastavljeni naslednje:

  • Do konca leta 2026: Priprava in uskladitev celotne zakonodajne podlage ter podzakonskih aktov.

  • 1. julij 2027: Predviden uradni začetek delovanja sistema centraliziranega javnega naročanja.

  • Vloga urada v prehodni fazi: Novi organ bo sprva deloval predvsem kot izvajalec pomožnih nabavnih dejavnosti. To pomeni, da ne bo takoj prevzel celotnega poslovanja, temveč bo javnim lekarnam nudil nujno strokovno in tehnično podporo pri pripravi zahtevnih razpisov.

Ključna vloga notranje revizije pri prehodu in obvladovanju tveganj

Prehod s specifičnega 14.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) na splošni Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) za javne zavode pomeni velik organizacijski in procesni premik. V tej kritični fazi bo morala ključno vlogo odigrati notranja revizija, ki bo delovala kot preventivni in svetovalni mehanizem.

Glavne naloge notranje revizije v tem procesu bodo:

  1. Identifikacija in obvladovanje tveganj: Pravočasno prepoznavanje operativnih in pravnih tveganj, ki nastanejo ob prehodu na nov sistem naročanja.

  2. Preventivni nadzor skladnosti: Zagotavljanje, da bodo novi postopki v celoti usklajeni z ZJN-3 in evropskimi direktivami, še preden pride do morebitnih zunanjih revizij ali pravnih sporov.

  3. Optimizacija notranjih kontrol: Pomoč vodstvu lekarniških zavodov pri vzpostavitvi prenovljenih notranjih protokolov, ki bodo omogočali tekoče sodelovanje z osrednjim nabavnim organom.

Kaj se spreminja za lekarne in paciente?

Nova ureditev prinaša večjo transparentnost in pravno varnost, vendar pa so temelji delovanja lekarniške mreže ostali nespremenjeni, z namenom zaščite javnega interesa.

  • Odgovornost ostaja lokalna: Javni lekarniški zavodi ostajajo uradni naročniki. To pomeni, da so še naprej neposredno odgovorni za zakonitost, pravilnost in izvedbo svojih postopkov.

  • Stabilno financiranje: Spremembe sistema nabave ne vplivajo na obstoječi model financiranja lekarn ali na veljavna pogodbena razmerja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

  • Nemotena oskrba pacientov: Primarni cilj reforme je zagotoviti, da pacienti teh sprememb v praksi ne bodo občutili. Oskrba z zdravili na recept in brez njega bo ves čas tranzicije potekala tekoče in brez motenj.

Podrobnejši pravni pregled zakonskih podlag, strokovnih komentarjev in analiz vpliva te zakonodajne reforme si lahko preberete na strokovnem portalu klik.