Pri občasnem opravljanju notranje revizije izven rednega delovnega razmerja se naročniki in izvajalci pogosto srečujejo s sivo cono: Kako pravilno in zakonito izplačati honorar? Se revizijsko poročilo lahko šteje za avtorsko delo ali pa je obvezna sklenitev podjemne pogodbe?
Ker napačna opredelitev pogodbenega razmerja lahko pripelje do visokih davčnih tveganj in glob s strani finančne uprave, je Združenje notranjih revizorjev IIA – Slovenski inštitut izdalo novo strokovno pojasnilo, ki prinaša jasne usmeritve za prakso.
Glavno pravilo: Notranja revizija je podjemna pogodba
Iz izdanega pojasnila strokovnjakov jasno izhaja, da se delo državnega notranjega revizorja, ki ga opravlja izven svojega rednega delovnega razmerja za različne naročnike, praviloma ne šteje za avtorsko delo.
Z davčnega in pravnega vidika se takšen dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2). To pomeni, da je za takšno sodelovanje praviloma potrebno skleniti podjemno pogodbo.
Zakaj revizijsko poročilo nima statusa avtorskega dela?
Da bi določeno delo prepoznani kot avtorsko, mora izpolnjevati stroge pogoje, ki jih določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). ZASP avtorska dela opredeljuje kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti (kamor spadajo npr. pisana dela, predavanja, znanstvene in tehnične predstavitve).
Pri klasičnem revizijskem delu pa ti pogoji običajno niso izpolnjeni zaradi naslednjih razlogov:
-
Delo po vnaprej določenih pravilih: Revizijsko poročilo in pripadajoča delovna dokumentacija nastajata kot rezultat strokovnega dela, ki se striktno izvaja po standardiziranih metodologijah in pravilih stroke.
-
Odsotnost individualne ustvarjalnosti: Ker mora revizor slediti mednarodnim standardom strokovnega ravnanja, končni izdelek (poročilo) nima značaja unikatne individualne intelektualne stvaritve s področja znanosti ali umetnosti.
Zaradi teh značilnosti izplačilo preko avtorske pogodbe v tem primeru ni zakonsko utemeljeno.
Kdaj pa se revizorju lahko izplača avtorski honorar?
Pojasnilo kljub temu dopušča izjemo, ko lahko državni notranji revizor prejme plačilo na podlagi avtorske pogodbe. To je mogoče le takrat, ko revizor v okviru svoje dejavnosti ustvari delo, ki ima jasne samostojne značilnosti avtorskega dela.
Tipična primera iz prakse sta:
-
Pisanje strokovnih člankov s področja notranje revizije.
-
Priprava in izdaja strokovnega priročnika ali knjige.
V teh primerih gre za avtonomno izražanje znanja, ki se šteje za pisano ali znanstveno delo po ZASP, zato je davčna obravnava preko avtorskega honorarja povsem legitimna.
Pomembno opozorilo glede tolmačenja pravil
Slovenski inštitut (IIA) ob tem opozarja vse deležnike, da je njihovo izdano mnenje splošno pojasnilo in neobvezna razlaga strokovnih pravil. Pristojnost za uradno tolmačenje Mednarodnih standardov strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ima namreč izključno krovni The Institute of Internal Auditors.
Izraženo stališče je plod strokovnega mnenja članov Upravnega odbora z namenom svetovanja , kar pomeni, da ne prevzemajo odgovornosti za končne odločitve podjetij. Ker obstaja možnost, da bi kateri od pristojnih državnih organov (na primer finančna uprava – FURS) v specifičnem primeru zavzel drugačno stališče, podjetjem svetujemo, da pred podpisom pogodb natančno analizirajo vsak posamezen primer.
Več info na klik